anahoret
Glej eremitbrat
bratje (tudi laiki, laični bratje) nimajo mašniškega posvečenja. So torej menihi, saj so podali redovne zaobljube, niso pa duhovniki in ne smejo maševati.cenobit
Cenobiti so menihi, ki živijo v skupnostih. Že v prvih stoletjih krščanstva ločimo dva tipa meništva, anahoretski in cenobitski. Cenobiti so živeli v skupnostih tudi po več sto ali tisoč menihov. Pri taki množici je obstajala hierarhija in vodilo (regula), ki je pogosto zelo natančno določalo življenje in red v skupnosti. Oblikovala so se meniška naselja, ki so vključevala vse potrebne prostore, bivalne in skupne, in seveda obzidje za obrambo. Oče takega meništva je Pahomij.eremit
Puščavnik (tudi anahoret; iz grške besede anachorein - umakniti se) je oznaka za osebe, ki so v prvem obdobju krščanstva (3. stoletje) odšli iz civilizacije v puščavo, kjer so se popolnoma predali preučevanju verskih besedil. Bili so predhodniki menihov. Tretji izraz zanj je tudi eremit, kar pride od gr. besede éremos - puščava.Že v prvih stoletjih krščanstva (3. stoletje) ločimo dva tipa meništva, anahoretski in cenobitski. Anahoreza v grščini pomeni odmik v samoto, zato so anahoreti tisti, ki so se umaknili od sveta. Po navadi so se zatekli v puščavo v Egiptu, čeprav jih srečamo tudi v Palestini in nekoliko kasneje v Evropi. Strogo puščavništvo, tudi eremitstvo, pomeni, da so posamezniki živeli življenje v samoti, strogi askezi, molitvi in razločevanju duhov ter tudi ob delu, pletenju vrvi, košar. Puščavske očete poznamo tudi v polanahoretskih skupnostih, ki so se enkrat na teden zbrale pri skupnem bogoslužju in obedu, včasih so takrat tudi dobili osnovne življenjske potrebščine (vodo), nato pa so se spet razšli v samoto. V teh središčih so zato že imeli tudi kakšen skupni prostor, včasih shrambo... Za očeta puščavništva velja sv. Anton, poznamo pa tudi nekaj asketinj, puščavskih mater.
frater
Glej bratkapítelj
Kapítelj je v rimskokatoliški Cerkvi izraz za zborovanje duhovnikov ali redovnikov, ki živijo v skupnosti, da lahko slovesneje opravljajo bogoslužje. Predstojnik te skupnosti, ki jo navadno sestavlja 12 (apostolsko število) kanonikov, je prošt (iz latinske besede praepositus, ki pomeni predstojnik).Navadno je kapitelj na sedežu škofije - takšnem rečemo stolni kapitelj - vendar lahko večja mesta, ki še niso sposobna sprejeti škofije, gostijo tudi tako imenovani kolegialni kapitelj, ki se od stolnega razlikuje po tem, da njegov prošt ni škof.
kontemplativni red
Kontemplacija (lat. contemplatio, contemplari: motriti, promatrati, kon- + templum: hram) u prvom redu znači razmišljanje, promatranje, razmatranje, duboko poniranje mislima u nešto. Misaoni proces koji nema potrebe za praktičnom realizacijom. Grčko podrijetlo izraza ('heorein') znači “gledati neki prizor” ili religijski događaj.križni hodnik
Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt. Križni hodnik se drži katedrale ali cerkve, običajno proti toplejšemu južnem boku. Nekoč je bil del samostanske ustanove in dejansko tvori stalno in trdno arhitekturno oviro, ki loči svet menihov od tlačanov in delavcev, ki živijo in delajo zunaj in okoli samostana.laik
Glej bratmenih
Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu). Za ženske se uporablja izraz nuna ali redovnica. Glede na način življenja obstajata v osnovi dve vrsti menihov:puščavniki (tudi eremiti, hermiti ali anahoreti; živijo v samoti)
cenobiti (iz gr. Koinos bios = skupno življenje; živijo v skupnosti).
oficij
oficij (lat.: služba, dužnost), naziv za časoslov kojim se želi naglasiti svakodnevna obveza molitve za redovnike i svećenike; svakodnevne obvezatne molitve kat. svećenika.oficij ofícij -a m (í) rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice: brati oficij // vsakdanje obvezne molitve duhovnikov; brevir: opraviti oficij
oficij (lat.), u Kat. crkvi, općenito dužnost, zanimanje koje se zakonito obavlja. U kanonskom pravu, dužnost koja uključuje dio vlasti reda ili uprave (lat. officium ecclesiasticum crkv. služba). Obveza moljenja časoslova, kao jedna od gl. svakodnevnih dužnosti svećenika, božanski o. (lat. officium divinum ); služb. crkv. molitve i liturgijska knjiga u kojoj su sadržane (časoslov, brevijar). Jedna od rim. kongregacija, Kongregacija sv. oficija (Congregatio S. Officii) , nakon II. vatikanskoga sabora naziva se Kongregacija za nauk vjere.
pater
Patri (latinsko pater = oče) so menihi, posvečeni v duhovnike, torej menihi-duhovnikiprošt
Prošt (lat. praepositus; predstojnik), je predstojnik kapitlja, tudi naslov za predstojnika pomembne župnije.Prošt je bil sprva v rimskokatoliški Cerkvi opatov namestnik, potem pa je postal tudi naslov za cerkvenega dostojanstvenika, navadno tistega, ki navzven zastopa kapitelj, to je zbor duhovnikov ali redovnikov v stolni ali kaki drugi odličnejši župniji.
